ČIM PREJ K ZDRAVNIKU!
Demenca lahko prizadene vsakogar. Zelo pomembno pa je, da to bolezen zdravnik specialist čim prej diagnosticira, saj le on lahko predpiše ustrezna zdravila. Zgodnja in točna diagnoza je ključna tudi zato, ker lahko ljudje v zgodnjem obdobju bolezni še sami odločajo o svojem zdravljenju in povedo svojcem, kako bi radi preživeli prihodnost, ko se zaradi bolezni ne bodo znali in zmogli odločati sami.
Najbolje in najbolj humano je, če živi oseba z demenco na svojem domu, ki ga pozna in se v njem dobro počuti. Ko pa potrebuje 24 urno pomoč in nego je seveda čas, da gre v dom starejših.
K zdravniku
In kaj je pravi trenutek za obisk pri izbranem osebnem zdravniku? Je tisti, ko posumite, da je s svojcem nekaj narobe! To pa je takrat, ko opazite zgodnje znake. Ti pa se, ker je pač vsak človek, tudi oseba z demenco, svet zase, kažejo na zelo različne načine.
Največkrat se vse začne s pozabljanjem imen in dogodkov, ki so se ravnokar zgodili, z manjšo pozornostjo, s težavami pri računanju, presojanju ali pri opravljanju enostavnih opravil, ki so jih bolniki nekoč zmogli prej brez težav.
Sicer pa se demenca razvija počasi, mesece ali leta. Prav zato jo mnogi spregledajo.
Razlikovati jo moramo od nenadne (akutne) zmedenosti, ki se pojavi v nekaj urah ali dnevih in je običajno posledica kakšnega drugega vzroka (okužbe dihal ali sečil, reakcije na zdravila, po splošni narkozi, bolečin, možganske kapi, zaprtja itd.). Taka akutna zmedenost mine, ko se bolniki pozdravijo, demenca pa ostane in napreduje.
Pravočasen obisk
Naj poudarimo, da šele obisk pri izbranem osebnem zdravniku, pomeni začetek pravočasnega diagnosticiranja ter ustrezno obravnavo, da bi preprečili hitro napredovanje demence in obolelemu zagotovili kakovost življenja. V tem času so bolniki navadno še sposobni povedati, kaj si želijo in kako svojo bolezen doživljajo.
Vsak izbrani osebni zdravnik lahko s svojimi izkušnjami, z znanjem in s preprostimi diagnostičnimi metodami poda sum na demenco in bolniku ter družini svetuje, kako naprej.
Za diagnozo demence pravzaprav ni posebne preiskave. Postavitev diagnoze je težavna in stopenjska. Odvisna je od bolnikovega sodelovanja, njegovih ožjih sorodnikov, ki najprej opazijo spremembe, in tudi od družinskega zdravnika, ki dobro pozna bolezen in bolnikove navade ter okoliščine, v katerih živi.
Osnovo predstavlja zdravnikov pogovor z bolnikom ali s svojci.
Nato opravi standardne laboratorijske preiskave, s katerimi izključi nekatere presnovne bolezni, na primer bolezni ščitnice. Potem dodatno naredi še teste, s katerimi preveri umske sposobnosti in končno bolnika napoti na različne slikovne preiskave možganov.
Po potrjenem sumu, da bi lahko šlo za demenco, pacienta predstavi oziroma mu da napotnico za nevrologa ali psihiatra, ki skušata seveda naprej ugotoviti, za katero vrsto demence gre. Pomembno je, da izločita tiste redke oblike demence, ki jih je možno ozdravit kot so: depresija, tumorji, toksične oblike, okužbe, endokrini vzroki itd.
Zgodnji znaki demence
Naj ponovim, kako prepoznate zgodnje znake Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Kažejo se kot:
Pripravite spisek
Če sumite, da ima vaš svojec demenco, potem pridite k zdravniku s spiskom njegovih telesnih in duševnih težav oziroma bolezni ter nenavadnega obnašanja. Zabeležite, katere značilne simptome ste opazili, kdaj so se pojavili, ali se spreminjajo in kako.
Priporočljivo je, da zdravnika seznanite z njimi že pred pregledom svojca, saj ni dostojno v njegovi prisotnosti govoriti o njem.
Vsekakor pa svojca prosite, če ga smete spremljati k zdravniku.
Predlagam tudi, da s seboj prinesete seznam predpisanih in vseh ostalih zdravil, tudi vitaminov in zelišč, ki jih svojec jemlje. Ne pozabite na seznam alergij na zdravila in preteklih ter sedanjih bolezni svojca.
Kaj pa, če noče k zdravniku
Predlagam, da ste z njim ljubeznivi in večkrat poudarite, da vas skrbi za njegovo zdravje.
Psihiater ali nevrolog
Dokončno diagnozo vrste demence postavi specialist nevrolog ali psihiater, ki natančneje določi obliko demence in bolnikom tudi predpiše zdravila. Zdravila upočasnijo napredovanje demence in nekaterim pomagajo bolje funkcionirati v vsakdanjem življenju, a demence ne pozdravijo. Zdravnik potek zdravljenja redno kontrolira in ga nadaljuje, dokler še učinkuje.
Psihiatrična obravnava bolnikov je potrebna, ko bolniki z demenco postanejo depresivni, psihotični, zmedeni, nemirni, nespeči, imajo blodnje in halucinacije, pričnejo tavati ali se začnejo nasilno vesti. Večji del teh zapletov se lahko ob sodelovanju svojcev obravnava ambulantno.
Če bolnik odklanja pregled pri psihiatru (ker ni »nor«), naj ga pregleda nevrolog.
ODHOD V DOM STAREJŠIH
Večina ljudi z demenco gre živet v dom starejših, ko demenca napreduje do te mere, da potrebujejo trajno bivalno in negovalno oskrbo.
Izberite ustrezni dom za starejše
Oglede domov za starejše opravite najprej sami, nato obiščite izbrani dom s sorodnikom z demenco, da boste videli njegov odziv.
Pri socialni službi doma se najprej informirajte, nato izvedite postopek sprejema s tem, da napišete prošnjo za sprejem z zahtevanimi prilogami.
Pred sprejemom lahko uredite za svojca z demenco poskusno obdobje bivanja ali dnevno varstvo v domu, v katerega želite, da bo sprejet.
Na varovani oddelek v domu starejših sodijo bolniki z diagnosticirano demenco in s priporočilom specialista psihiatra, da naj bodo na varovanem oddelku.
Pomembno je, da imajo v domu izdelan individualni načrt za delo s posameznikom z demenco ter ustrezne bivalne razmere in kakovostno nego.
Kakovostna nega obsega:
Ne pozabimo!
Sodelovanje svojcev in zaposlenih v domu je nujno. Svojci so vir informacij o osebi z demenco, kar je pomembno za načrtovanje njegovih dnevnih aktivnosti in družabnega življenja. V času obiskov lahko svojca z demenco peljejo na sprehod, kavo, se z njim pogovarjajo. Lahko se vključujejo v njegovo oskrbo in razne aktivnosti ali ga vsak dan pocrkljajo z doma pripravljenim obrokom hrane. Kot to vsak dan ob isti uri počenja žena gospoda z demenco. Soprog vidno uživa, ko ga žena hrani z doma pripravljenim ingverjevim medenim obrokom, ona pa odhaja domov zadovoljna, čeprav je na začetku vsak dan jokala, ker je morala moža namestiti v dom starejših.