SVETUJEMO

ČIM PREJ K ZDRAVNIKU!

Demenca lahko prizadene vsakogar. Zelo pomembno pa je, da to bolezen zdravnik specialist čim prej diagnosticira, saj le on lahko predpiše ustrezna zdravila. Zgodnja in točna diagnoza je ključna tudi zato, ker lahko ljudje v zgodnjem obdobju bolezni še sami odločajo o svojem zdravljenju in povedo svojcem, kako bi radi preživeli prihodnost, ko se zaradi bolezni ne bodo znali in zmogli odločati sami.

Najbolje in najbolj humano je, če živi oseba z demenco na svojem domu, ki ga pozna in se v njem dobro počuti. Ko pa potrebuje 24 urno pomoč in nego je seveda čas, da gre v dom starejših.

K zdravniku

In kaj je pravi trenutek za obisk pri izbranem osebnem zdravniku? Je tisti, ko posumite, da je s svojcem nekaj narobe! To pa je takrat, ko opazite zgodnje znake. Ti pa se, ker je pač vsak človek, tudi oseba z demenco, svet zase, kažejo na zelo različne načine.

Največkrat se vse začne s pozabljanjem imen in dogodkov, ki so se ravnokar zgodili, z manjšo pozornostjo, s težavami pri računanju, presojanju ali pri opravljanju enostavnih opravil, ki so jih bolniki nekoč zmogli prej brez težav.

Sicer pa se demenca razvija počasi, mesece ali leta. Prav zato jo mnogi spregledajo.

Razlikovati jo moramo od nenadne (akutne) zmedenosti, ki se pojavi v nekaj urah ali dnevih in je običajno posledica kakšnega drugega vzroka (okužbe dihal ali sečil, reakcije na zdravila, po splošni narkozi, bolečin, možganske kapi, zaprtja itd.). Taka akutna zmedenost mine, ko se bolniki pozdravijo, demenca pa ostane in napreduje.

Pravočasen obisk

Naj poudarimo, da šele obisk pri izbranem osebnem zdravniku, pomeni začetek pravočasnega diagnosticiranja ter ustrezno obravnavo, da bi preprečili hitro napredovanje demence in obolelemu zagotovili kakovost življenja. V tem času so bolniki navadno še sposobni povedati, kaj si želijo in kako svojo bolezen doživljajo.

Vsak izbrani osebni zdravnik lahko s svojimi izkušnjami, z znanjem in s preprostimi diagnostičnimi metodami poda sum na demenco in bolniku ter družini svetuje, kako naprej.

Za diagnozo demence pravzaprav ni posebne preiskave. Postavitev diagnoze je težavna in stopenjska. Odvisna je od bolnikovega sodelovanja, njegovih ožjih sorodnikov, ki najprej opazijo spremembe, in tudi od družinskega zdravnika, ki dobro pozna bolezen in bolnikove navade ter okoliščine, v katerih živi.

Osnovo predstavlja zdravnikov pogovor z bolnikom ali s svojci.

Nato opravi standardne laboratorijske preiskave, s katerimi izključi nekatere presnovne bolezni, na primer bolezni ščitnice. Potem dodatno naredi še teste, s katerimi preveri umske sposobnosti in končno bolnika napoti na  različne slikovne preiskave možganov.  

Po potrjenem sumu, da bi lahko šlo za demenco, pacienta predstavi oziroma mu da napotnico za nevrologa ali psihiatra, ki skušata seveda naprej ugotoviti, za katero vrsto demence gre. Pomembno je, da izločita tiste redke oblike demence, ki jih je možno ozdravit kot so: depresija, tumorji, toksične oblike, okužbe, endokrini vzroki itd.  

Zgodnji znaki demence

Naj ponovim, kako prepoznate zgodnje znake Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Kažejo se kot:

• Pozabljanje, zlasti nedavnih aktivnosti (npr. postavljanje venomer enakih vprašanj).
• Težave pri načrtovanju aktivnosti ali pri reševanju težav.
• Težave pri opravljanju vsakdanjih opravil (npr. pozabijo jesti, izpuščajo obroke ali pa jedo pri vsakem obroku enako hrano).
• Časovna in prostorska zmedenost (npr. ne najdejo avta, ki so ga parkirali na parkirišču).
• Težave pri razumevanju podob in prostora (npr. ne prepoznajo številke na bankovcu).
• Težave pri govorjenju – (npr. velikokrat rečejo »imam na koncu jezika«, ali rečejo »stvar, ki se z njo voziš v službo« namesto avto, ker se pač tega izraza ne morejo spomniti).
• Odlaganje stvari na nenavadna mesta (npr. spravljanje avtomobilskih ključev v hladilnik).
• Slabša razsodnost (npr. težave z denarnimi posli, izrazito nepotrebni nakupi).
• Umik iz družabnih aktivnosti (npr. ostajajo doma, čeprav so bili vedno družabni).
• Spremembe v razpoloženju (npr. velikokrat so razdražljivi ali jezni zaradi vse pogostejših »lukenj v spominu«).

Pripravite spisek

Če sumite, da ima vaš svojec demenco, potem pridite k zdravniku s spiskom njegovih telesnih in duševnih težav oziroma bolezni ter nenavadnega obnašanja. Zabeležite, katere značilne simptome ste opazili, kdaj so se pojavili, ali se spreminjajo in kako.   

Priporočljivo je, da zdravnika seznanite z njimi že pred pregledom svojca, saj ni dostojno v njegovi prisotnosti govoriti o njem.

Vsekakor pa svojca prosite, če ga smete spremljati k zdravniku.

Predlagam tudi, da s seboj prinesete seznam predpisanih in vseh ostalih zdravil, tudi vitaminov in zelišč, ki jih svojec jemlje. Ne pozabite na seznam alergij na zdravila in preteklih ter sedanjih bolezni svojca.

Kaj pa, če noče k zdravniku

Predlagam, da ste z njim ljubeznivi in večkrat poudarite, da vas skrbi za njegovo zdravje.

• Če je svojec zaskrbljen zaradi »lukenj v spominu«, mu priporočite pregled pri izbranem osebnem zdravniku. Pojasnite mu, da novejša zdravila pomagajo ohraniti spomin, vendar jih mora predpisati zdravnik. Prosite ga za dovoljenje, da se zanj dogovorite za pregled pri zdravniku.  
• Osredotočite se predvsem na zdravljenje. Veliko ljudi ne želi obiskati zdravnika prav zato, da ne bi odšli iz ambulante z diagnozo demenca ali Alzheimerjeva bolezen. Zagotovite jim, da obstajajo tudi druga bolezenska stanja, ki so ozdravljiva!
• Izraza Alzheimerjeva bolezen in demenca sta za mnoge osebe neprijetna, zato kot razlog za obisk pri zdravniku raje uporabljajte besede »zaskrbljenost glede spomina« ali »zmedenost«. Nekatere osebe pa nasprotno čutijo olajšanje, da imajo za svojo težavo ime – npr. Alzheimerjeva bolezen.
• Zdravnika lahko tudi prosite, če lahko svojca povabi na »redni pregled«. Prosite ga, da mu ne omenja  testov (preizkusov) spomina. Če jemlje svojec zdravila, prosite zdravnika ali farmacevta, da ga opozorita na nujnost rednega zdravniškega pregleda zaradi nadaljnjega predpisovanja zdravil.
• Z zdravnikom se dogovorite za vaš pregled. Včasih je svojec pripravljen narediti za drugega več kot zase. Prosite ga, da vas spremlja k zdravniku. Pred pregledom zdravniku povejte, da je resničen vzrok za vaš pregled kasnejši pregled svojca. Prosite ga, da potem, ko opravi pregled pri vas, povabi tudi svojca na pregled.
• Dogovorite se za datum in uro pregleda za svojca. Svojcu povejte za pregled le nekaj minut prej. Če okleva ali pregled pri zdravniku celo zavrača, mu svetujte, da ga sam odpove. Svojec se bo morda raje odločil za obisk pri zdravniku kot pa za obrazložitev razloga za odpoved pregleda.  
• S svojcem obiščita prijetno lokacijo. Povabite ga npr. v slaščičarno, na kosilo v restavracijo ali na sprehod v park. Tik preden prispeta, mu recite: »Še prej se morava ustaviti pri tvojem zdravniku«. Čeprav je takšno ravnanje nepošteno, je namenjeno le ohranjanju zdravja, varnosti in dobrega počutja svojca.  
• Če ima svojec telesne težave, jih izkoristite kot razlog za obisk pri zdravniku. Razložite mu, da mu bo zdravnik predpisal zdravila, ki bodo zmanjšala njegove težave.
• Prosite zdravnika, da obišče in pregleda svojca na domu. Če pregleda ne more opraviti, ga lahko patronažna medicinska sestra in o podrobnostih obvesti zdravnika.
• Ne razpravljajte z bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Npr. če le-ta reče »Ne grem k zdravniku«, lahko odgovorite: »Na poti domov se bova ustavila v slaščičarni«.
• Pripravite ukrepe za preprečevanje morebitnih neprijetnih reakcij pred pregledom pri zdravniku. Te reakcije se izražajo tako, da postane že prej zmedeni svojec tesnoben, jokav, jezen, prične uhajati in postane napadalen. Običajno jih povzroči stres. Zato svojca ne vodite v polno čakalnico, med čakanjem na pregled ga primerno zaposlite, sami pa ostanite mirni.
• Poleg vas naj spremlja svojca na pregled še njegov ožji sorodnik ali bližnji prijatelj. Da bo lahko v pomoč med vožnjo, v čakalnici ali med pregledom, ko bo zapisoval zdravnikova priporočila.
• Poskrbite, da bo minil obisk pri zdravniku brez zapletov. Torej se pozanimajte, koliko časa traja pot do zdravnika, kje boste parkirali in če boste morali uporabiti stopnice ali dvigalo. Za prihod si zagotovite dovolj časa. Vendar ne pretiravajte s prezgodnjim prihodom, da s svojcem ne boste predolgo čakali.
• Ko se dogovarjate za obisk pri zdravniku, povejte osebju, da bo svojec morda zmeden in bo potreboval posebno pozornost. Zato prosite za pregled, ko je naročenih le malo ljudi in v tistem delu dneva, ko svojec najbolje funkcionira.
• Za vsak primer imejte s seboj prigrizek ali pripomočke za razvedrilo (npr. igralne karte), da bo svojec zaposlen, če boste morali čakati. Svojca nikdar ne pustite samega v čakalnici, da ne postane vznemirjen ali enostavno odide.
• S seboj imejte papir in pisalo. Tako si boste lahko zapisali pomembne informacije, ki jih boste posredovali ostalim svojcem.

Psihiater ali nevrolog

Dokončno diagnozo vrste demence postavi specialist nevrolog ali psihiater, ki natančneje določi obliko demence in bolnikom tudi predpiše zdravila. Zdravila upočasnijo napredovanje demence in nekaterim pomagajo bolje funkcionirati v vsakdanjem življenju, a demence ne pozdravijo. Zdravnik potek zdravljenja redno kontrolira in ga nadaljuje, dokler še učinkuje.

Psihiatrična obravnava bolnikov je potrebna, ko bolniki z demenco postanejo depresivni, psihotični, zmedeni, nemirni, nespeči, imajo blodnje in halucinacije, pričnejo tavati ali se začnejo nasilno vesti. Večji del teh zapletov se lahko ob sodelovanju svojcev obravnava ambulantno.

Če bolnik odklanja pregled pri psihiatru (ker ni »nor«), naj ga pregleda nevrolog.

ODHOD V DOM STAREJŠIH

Večina ljudi z demenco gre živet v dom starejših, ko demenca napreduje do te mere, da potrebujejo trajno bivalno in negovalno oskrbo.

Izberite ustrezni dom za starejše

Oglede domov za starejše opravite najprej sami, nato obiščite izbrani dom s sorodnikom z demenco, da boste videli njegov odziv.

Pri socialni službi doma se najprej informirajte, nato izvedite postopek sprejema s tem, da napišete prošnjo za sprejem z zahtevanimi prilogami.

Pred sprejemom lahko uredite za svojca z demenco poskusno obdobje bivanja ali  dnevno varstvo  v domu, v katerega želite, da bo sprejet.

Na varovani oddelek v domu starejših sodijo bolniki z diagnosticirano demenco in s  priporočilom specialista psihiatra, da naj bodo na varovanem oddelku.

Pomembno je, da imajo v domu izdelan individualni načrt za delo s posameznikom z demenco ter ustrezne bivalne razmere in kakovostno nego.

Kakovostna nega obsega:

• K posamezniku z demenco usmerjeno nego. Obsega osnovno, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo s področja predpisov zdravstvenega varstva.  Omogoča, da je v središču posameznik in ne njegova bolezen ter zaradi demence ugasle sposobnosti! Ohranja in spodbuja njegove sposobnosti, interese, prednosti in potrebe ter mu zagotavlja dostojanstvo in spoštovanje.
• K posamezniku z demenco usmerjeno nego lahko izvaja le usposobljeno osebje. Pri ogledu doma zato odgovorne vprašajte, kako bi ukrepali, če bi oseba z demenco kar naprej izražala željo, da gre domov ali k mami. Usposobljeno osebje bo prepoznalo čustvene potrebe svojca z demenco, ki so posledica njegove negotovosti in občutka ogroženosti ter način, kako jih skuša zadovoljiti!

Ne pozabimo!

Sodelovanje svojcev in zaposlenih v domu je nujno. Svojci so vir informacij o osebi  z demenco, kar je pomembno za načrtovanje njegovih dnevnih aktivnosti in družabnega življenja. V času obiskov lahko svojca z demenco peljejo na sprehod, kavo, se z njim pogovarjajo. Lahko se vključujejo v njegovo oskrbo in razne aktivnosti ali ga vsak dan pocrkljajo z doma pripravljenim obrokom hrane. Kot to vsak dan ob isti uri počenja žena gospoda z demenco. Soprog vidno uživa, ko ga žena hrani z doma pripravljenim ingverjevim medenim obrokom, ona pa odhaja domov zadovoljna, čeprav je na začetku vsak dan jokala, ker je morala moža namestiti v dom starejših.